Išči
| Iskanje podpira Freefind |
Povejmo lepše
| 18.06.2002 | 18.6.2002 // Datum v opombah zapisujemo brez presledkov in vodilnih ničel. glej tudi datum |
| – 17 °C | –17 °C POJASNILO: negativno oznako pišemo stično. V ta namen uporabljamo pomišljaj (Pritisnemo CTRL in – na numeričnem delu tipkovnice). Tako tudi : +17 °C |
| analiza | razčlemba, razčlenjevanje, razkroj, razkrajanje, razstavljanje, razlaga |
| - arhiv | - arhivu (vejica je od več, sklanjati je treba tudi arhiv) |
| abeceda |
Ker imajo tuji jeziki drugo abecedo, je treba abecedo pri prevodu prilagoditi slovenskemu jeziku.
A. INTRODUCTION = A. UVOD B. SAFETY = B. VARNOST C. SYMBOLS = Č. SIMBOLI Kar velja seveda tudi za abecedno oštevilčene dele v risbah. |
| (8,2, 9,0, 9,5, 9,8, 10,0) GHz | 8,2, 9,0, 9,5, 9,8, 10,0 GHz POJASNILO: Pri navajanju toleranc enoto ponovimo ali pa pišemo vrednost in odstopanje v oklepaju, pri čemer mora biti pred znakom ± in za njim presledek |
| … stroj z oznako … 1 kom | … stroj z oznako … 1 kos |
| 0 do 5 V ali 0 – 5 V | od 0 V do 5 V ali 0–5 V POJASNILO: Vrednosti v mejah navedemo bodisi s predlogi od ... do z navedbo enote pri obeh številkah ali s stičnim pomišljajem in navedbo enote na koncu za presledkom (gl. Slovenski pravopis, 2002), |
| 0.15 m2 |
0,15 m2
POJASNILO: Slovenščina uporablja decimalno vejico, ne piko.
Nekateri prevajalski programi ne prepuščajo dostopa do številka, zato je treba po končanem prevodu številke popraviti. |
| 10 kΩ-upornik | 10 kΩ upornik POJASNILO: Pri pridevniški rabi ne uporabljamo vezaja. |
| 10 m 23 cm 4 mm | 10,234 m POJASNILO: Količine izražamo z eno samo enoto. |
| 10 ml steklenička | 10 ml-steklenička ali steklenička (10 ml) POJASNILO: brez vezaja pomeni "10 mililitrov steklenička" |
| 10 x profesionalnih tkaninskih spužev | 10 profesionalnih tkaninskih spužev |
| 10% glicerol | 10-odstotni glicerol POJASNILO: 10% pomeni 10 odstotkov, ne 10-odstotno |
| 100% bombaž | iz 100-odstotnega bombaža; tako tudi: iz 100-odstotnih mikrovlaken; iz 100-odstotnega pravega usnja |
| 129 s – 3 s = 126 s ali (129 – 3) s = 126 s | 129 – 3 s = 126 s POJASNILO: Pri navajanju toleranc enoto ponovimo ali pa pišemo vrednost in odstopanje v oklepaju, pri čemer mora biti pred znakom ± in za njim presledek |
| 3 × 1018 O2 atomov/cm 3 | 3 × 1018/cm3 POJASNILO: številska gostota atomov O2 je... |
| 30,2° C ali 30,2°C ali 30,2 o C | 30,2 °C POJASNILO: Med številsko vrednostjo in enoto je presledek. * V tisku uporabljajo povzdignjeno črko o. |
| 5 barov | 5 bar POJASNILO: Enoto bar ne postavljamo v množino |
| 5 metrov ali pet m | 5 m POJASNILO: Pri navajanju količin uporabljamo simbole enot in ne njihovih imen. |
| 5 min inkubacija | 5-minutna inkubacija POJASNILO: 5 min pomeni 5 minut, ne pa 5 minuten |
| 51 × 51 × 25 mm | 51 mm × 51 mm × 25 mm POJASNILO: Količine moramo izraziti nedvoumno |
| 63,2 m ± 0,1 m ali (63,2 ± 0,1) m | 63,2 ± 0,1 m POJASNILO: Pri navajanju toleranc enoto ponovimo ali pa pišemo vrednost in odstopanje v oklepaju, pri čemer mora biti pred znakom ± in za njim presledek |
| 7 - 8 cm | 7 cm - 8 cm ali: 7-8 cm |
| 8% davek | 8-odstotni davek |
| abstinirati se | vzdržati se česa, ne se udeležiti, ne sodelovati v/pri čem, držati se ob strani, ne uživati |
| afiniteta | sorodnost, podobnost |
| afirmirati se | uveljaviti se, utrditi, potrditi svojo veljavo, doseči priznanje |
| akceptirati | s soglašanjem sprejeti, privoliti v kaj, pritrditi čemu, soglašati s čim |
| akreditivi | poverilna pisma, pooblastilne listine |
| aktivnost | delavnost, podjetnost, prizadevnost |
| aktualnost | sedanjost, sodobnost, nujnost, pomembnost |
| aluminijasto okno | aluminijsko okno |
| ambicija | želja po uveljavljanju/uspehu |
| anulirati | razveljaviti, izničiti, uničiti (npr. vozniško dovoljenje), preklicati, razdreti (npr. pogodbo), črtati, odreči, odvzeti (npr. pravico do česa) |
| aparat : aparatura | Aparat je priprava za opravljanje določenega dela (električni aparat), (2) skupina organov z določeno funkcijo (3) skupina ljudi, organizacij, zavodov (zlasti v javni upravi). Aparatura sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: |
| apartheid | rasno ločevanje/razločevanje |
| argument | dokaz, razlog |
| artikel | blago, izdelek, predmet |
| asortiman | asortiment |
| atrakcija | privlačnost, zanimivost, pozornost vzbujajoč |
| atraktiven | mikaven, poseben, privlačen, vabljiv, zanimiv |
| avans | predujem |
| avtodom | bivalnik |
| avtoriteta | veljava, moč, ugled |
| ažuren | pravočasen, sproten, tekoč, brez zaostanka |
| banalen | navaden, neokusen, neotesan, plehek, prazen, vsakdanji |
| baviti se | ukvarjati se (čim) |
| beefsteak | biftek (ne: zrezek) |
| bestseller | uspešnica |
| bilateralen | dvostranski, obojestranski |
| bodoče | prihodnje |
| bodočnost | prihodnost |
| bolana | bolna (bolna ženska) |
| bolnišnica | bolnica |
| bordonal | vrsta trama |
| branža | panoga |
| brezposelen | brezposeln |
| brušenje | brušenje (površin) > ostrenje (orodja) |
| brzina | hitrost |
| btto ali brutto: v vrednosti 68 EUR in btto teži ALI v vrednosti 68 EUR in brutto teži | v vrednosti 68 EUR in bruto teži |
| business [biznis] | posel, trgovanje |
| businessman [biznismen] | poslovnež |
| čast imam | v čast mi je; v čast si štejem; čast mi je |
| častiti | gostiti, pogostiti s kavo, ponuditi pijačo |
| častna reč | častna beseda |
| cca | okoli |
| CD | laserska plošča, laserska, zgoščenka |
| CD-player [cede plejer] | predvajalnik |
| cel | ves (npr. ves svet) |
| cela dejavnost | celotna dejavnost |
| Celzij (npr. 37°C) | Celzij (pišem z veliko začetnico, 37 °C (je s presledkom) |
| center | središče, sredina |
| centralizacija | osredotočenje, osredinjenje, strnitev v enem središču |
| ciljna mera | zahtevana mera |
| čim | kakor hitro, (brž) ko |
| Citiranje pomožnega gradiva |
23 C. Eckart, Rev. Mod. Phys. 2 (1930) 305.
26 J. M. Blatt, V. F. Weisskopf, Theoretical nuclear physics, Wiley, New York 1952. POJASNILO: Način citiranja še ni splošno dogovorjen, temveč ima vsako uredništvo svoje predpise. Pripravno je, če v besedilu opozorimo na literaturo z dvignjenimi številkami ali s številkami v oglatih oklepajih, po redu, kakor pridejo opozorila na vrsto. Na koncu članka je potem seznam literature urejen po teh številkah. Pri članku navedemo začetnico in priimek avtorja(-jev), neobvezno naslov članka. okrajšano ime revije, letnik, v oklepaju letnico in na koncu začetno stran (neobvezno str. od — do). Pri knjigah pa avtorja, naslov knjige in založbo, kraj in letnico. Na primer: Literaturne citate vpisujemo že v koncept, da česa v prečiščenem rokopisu ne bi pozabili. Pomožnih gradiv ne prevajamo, razen če gre za znano publikacijo. |
| CNC centri | večstopenjski, večnamenski stroji CNC |
| come back [kam bek] | vrnitev |
| computer, kompjuter | računalnik |
| corn flakes [korn fleks] | koruzni kosmiči |
| corn snacks [korn sneks] | koruzne kroglice, hrustljavke |
| dajati nasvet | svetovati |
| datum | Zapisujemo ga s stičnim presledkom (Ctrl + Shift + Space) in ne vpisujemo ničel, če število ni dvomestno (23. 11. 2000/3. 1. 2000). Če datum zapišemo z besedo, postavimo mesec v rodilnik: Koper, 16. junija 2000; z dne 16. junija 2000. Če dan zapišemo z imenom dneva in datumom, je lahko na obeh straneh datuma vejica: v petek, 9. decembra 2005, ob 17h. |
| dela na rokopisu | ima rokopis v delu |
| delati na stroju | delati z električnim strojem (npr. skobljičem); pri stroju |
| delaven in deloven | Delaven pomeni, da je priden. Če pa je to nekdo, ki dela, je ta deloven. Primer: Ta delavec je delaven kot mravlja. Tovarna potrebuje nove delovne moči. |
| demantirati | preklicati, zavrniti, ovreči, na laž postaviti, vest, trditev razglasiti za neresnično |
| design, dizajn | oblikovanje, oblikovanost, vzorec |
| diameter | premer |
| diferenca | razlika |
| dimenzija | razsežnost, mera, izmera |
| diskusija | razparava, razpravljanje, obravnava |
| distancirati se | omejiti se, tudi ograditi se |
| dobičkanosen | dobičkonosen |
| dobropis | vpis v dobro |
| dobrososedski odnosi | dobri sosedski odnosi |
| dočim | medtem ko |
| dogledni čas | bližnja prihodnost |
| dotacija | podpora |
| družbeno ekonomski | družbenoekonomski |
| duty free shop [ djuti fri šop ] | brezcarinska prodajalna |
| dvigniti | vzdigniti |
| dvoletni | dveletni |
| Dvopičje: odpremljena pošiljka : 3 vzorci | odpremljena pošiljka: 3 vzorci |
| dvoštevilkah | dvojnih številk |
| efekt | pojav |
| eklatanten | jasen, očiten, prepričljiv |
| ekspertiza | strokovno mnenje, poročilo strokovnjaka |
| ekspozitura | izpostava, podružnica, poslovalnica |
| Elektronski curek je sorazmeren z ... | POJASNILO: Imen za fizikalne količine ne zamenjujemo z besedami, ki opisujejo pojave. |
| elektrotehnični | nanašajoč se na elektrotehniko: elektrotehnični izdelki, elektrotehnični baker, porcelan, |
| elektrotehniški | nanašajoč se na elektrotehnike: elektrotehniški inštitut, elektrotehniški slovar, izjema: elektrotehnična šola (elektrotehniška šola) |
| energetska kriza | energijska kriza |
| enostaven | preprost |
| epruveta | preizkušanec, vzorec |
| eskalacija | stopnjevanje, naraščanje, velanje |
| eventuelno | morebitno (eventualno) |
| evergreen | zimzelen \zimzelena melodija \ |
| Evropska Unija - npr. predlogi Evropske Unije | Evropske unije - predlogi Evropske unije (unije z malo začetnico) |
| externo | zunanje |
| extrakt, ekstrakt | izvleček |
| fiasko | neuspeh, polom |
| fizikalne količine: | Jakost curka je sorazmerna z … |
| fond | sklad |
| formalizirati | dati čemu ustaljeno/določeno obliko |
| forsirati | pospešiti, dajati prednost, vsiljevati |
| funkcija | dolžnost, delo, naloga |
| gama žarki | žarki gama, γ-žarki POJASNILO: za gr. črko γ je vezaj; sicer pišemo najprej samostalnik, potem določilo |
| gledano | v zvezi z |
| globoka tema | trda tema, gosta tema |
| globoko prepričan | trdno prepričan |
| globoko v gozdu | daleč v gozdu |
| globoko zaskrbljen | hudo, močno, resno zaskrbljen |
| govora je bilo | beseda je tekla |
| grapefruit [grejpfrut] | grenivka |
| grelec | grelo |
| grupa | skupina |
| grupa | skupina |
| gumijast obroč | gumen obroč |
| gumijasta ali plastična | gumena ali plastična |
| gumijasta cev | gumena cev |
| hala | dvorana |
| happy end [ hepi end ], hepiend | s srečnim koncem |
| hardware, hardver | strojna oprema |
| harmonikaš | harmonikar |
| hobby | hobi ali bolje: konjiček = najljubše delo v prostem času |
| hobby, hobi | konjiček |
| identiteta, identičnost | enakost, istost |
| image, imidž | celostna podoba, videz, vtis |
| imanenca | imenitnež |
| imeti namen | nameravati |
| imeti smisel za otroke | zna ravnati z otroki |
| importirati | uvažati |
| indirekten | posreden |
| iniciativa | pobuda, spodbuda, prizadevanje |
| inicijator | iniciator |
| inozemen | tuj |
| inštalacija | napeljava, namestitev, priključitev npr. centralne kurjave |
| instalacija | umetniška postavitev |
| instanca | stopnja oblasti, stopnja uprave |
| institut | pravna ustanova |
| inštitut | raziskovalna enota |
| integriteta | popolnost, celostnost, neokrnjenost |
| interno | notranje |
| Interpretacija zgornje formule nam razloži tendenco vode, da … | Formula pojasnjuje, zakaj voda ... |
| ispolniti | izpolniti |
| isti | uporabljamo pri dveh (ali več) osebah, stvareh, kadar se po lastnostih, značilnostih ujemata, ne razlikujeta (primerjaj: enak v SSKJ) |
| istočasno | hkrati |
| iverenje | iverjenje |
| izboklina »izgleda« (iz nem.: ausschauen, aussehen ) | se zdi kot ... ali: je videti, kakor ... |
| izdrt zob | izruvan zob |
| izgled | videz, zunanja podoba |
| izgledati | videti je, je takega videza , zdi se, izhajati, se da sklepati ipd. |
| izjaviti | povedati |
| izmera | mera, merjenje, ugotavljanje količine, meritev... |
| izmet : izmeček | izmet je uporaben ostanek, medtem ko je izmeček neuporaben odpadek |
| izostal je iz šole | ni prišel k pouku, izostanek iz pouka, izostanek od pouka |
| izpis od dne 10. marca | izpis z dne 10. marca |
| izplen | dobit |
| izpostaviti | poudariti |
| izpostaviti | poudarimo, podčrtajmo, naglasimo, postavimo v ospredje |
| izumetničen nemški slog: ima za posledico (iz nem.: hat zur Folge) | Zato se ... |
| izvajati | opravljati |
| izven | zunaj |
| izvršiti | opraviti |
| jachting, jahting | križarjenje z jahto |
| kakor | Kakor uporabljamo pri primerjavi. |
| kapacitivnost | kapaciteta |
| katerega | ki ga : (za katerega!) |
| katerim | ki jim |
| klinasta vez | vzdolžna zagozdna vez |
| klorid : klorit | Klorid je sol solne kisline, spojina klora s kako prvino. Klorit je lojevcu in sljudi sorodna rudnina. |
| kmetijski proizvod | kmetijski pridelek POJASNILO: kmet nima proizvodnje, zato tudi ne proizvaja, ampak predela (repo, krompir ...) |
| knjiga »se nahaja« na polici (iz nem.: befindet sich) | je na polici |
| know-how [ nou-hav ] | znanje, temelječe na raziskovanju |
| količnik | kvocient |
| kom (= komad) | kos |
| komad | kos, primerek, izvod |
| kompakten | strnjen, stisnjen, zbit, zgneten, jedrnat, klen, čvrst |
| kompetenca | pristojnost, pooblastilo, dejavnost |
| kompleten | celoten |
| komuniciranje | sporazumevanje |
| komunike | uradno sporočilo |
| koncem leta | konec leta |
| koncentracija | osredotočenje, kopičenje, zbranost, zgostitev |
| koncept | zasnova, osnutek, okvirni načrt |
| konfrontacija | nasprotovanje, prepir, spopad |
| konkurenca | tekmovanje, izpodrivanje, gonja |
| konsenz | privolitev, soglasje, dovoljenje |
| kontrola | pregled, nadzor, preizkušnja |
| kontroler: kontrolor | Kontroler je stikalni aparat za krmarjenje električnih naprav. Kontrolor je nadzornik, pregledovalec |
| konzerva | pločevinka |
| koordinacija | izravnava, uskladitev |
| korekten | neoporečen, brezhiben, pravilen |
| koriščenje | uporaba |
| koristiti priliko | uporabiti, izkoristiti priložnost |
| korpus | ogrodje |
| košarkaš | košarkar |
| košarkašica | košarkarica |
| kot | Kot uporabljamo za izražanje identičnosti. |
| -krat: 3 x | trikrat ali: 3-krat |
| kremšnita | kremna rezina |
| kriterij | merilo |
| kurikulum (curriculum vitae, CV) | življenjepis |
| lastavičji rep | lastovičji rep |
| le ta | le-ta |
| leader, lider | voditelj, vodja |
| leasing, lizing | zakup |
| legaliteta, legalnost | zakonitost |
| Lep pozdrav. | Lep pozdrav! ali: Lep pozdrav POJASNILO: V prvi različici je napačno končno ločilo (pika). Na koncu pozdrava postavimo klicaj ali pa pustimo pozdrav brez ločila (Kalin Golob, 2003). Slovenski pravopis (2003) pravi, da pike na koncu povedi navadno nimajo podpisi v dopisih (npr.: Lepo te pozdravlja France in Z lepimi pozdravi France |
| lesnopredovalec | lesar |
| letargija | mrtvilo, otrplost, otopelost, zaspanost |
| letvast | letven |
| likvidirati | ukiniti |
| lisičavost | obličavost |
| lobby, lobi | vplivna skupina |
| lomni količnik | lomni kvocient |
| longitudinalen | vzdolžen |
| longplay | velika plošča, elpi |
| lušten | čeden, ljubek, prijeten, zabaven |
| luster | lestenec |
| make up [mejk ap], mejkap | ličilo, naličenost obraza |
| manjko | manko (primanjkljaj) |
| marketing | trženje, tržništvo |
| masaker | pomor, pokol |
| matematično upanje (iz nem.: Erwartungswert) | povprečje, povprečna vrednost |
| materijal | material |
| med štirimi očmi | na štiri oči |
| med tem časom | medtem |
| med tem časom | medtem |
| medeninasta cev | medna cev |
| mehaničen: mehanične lastnosti; | mehanske lastnosti, mehanska trdnost stekla, mehanski filtri. |
| mehanična trdnost stekla, mehanični filter | POJASNILO: Če smo iz optike in elektrike izpeljali pridevnika optični in električni, naj velja enako za mehaniko in termodinamiko, torej mehanični in termodinamični (ne »mehanski«, in »termodinamski«). TUDI: mehanično delo (ni avtomatizirano) |
| mentaliteta | miselnost |
| metoda | način, postopek |
| miliarda | milijarda |
| milion | milijon |
| modern | moderen ali bolje: sodoben |
| monopol | izključna pravica do česa |
| motriti skozi uspeh | presojati po uspehu |
| multilateralen | mnogostranski, večstranski |
| municija | strelivo |
| musical | muzikal, glasbena komedija |
| na drug način | drugače |
| na in ob sejmu | na sejmu in ob njem |
| na licu mesta | na mestu samem, na kraju samem, |
| na mestu mrtev | takoj, v hipu, v trenutku, pri priči mrtev |
| na neki način | nekako |
| na pol : napol | na pol (pomeni na polovico), napol (pomeni deloma, nedokončano) |
| na pr. | npr. (tako še: ipd., itn., idr.) |
| na razpolago | na voljo |
| Na sliki je narisan način, kako … | Slika kaže ... ; Slika prikazuje ... |
| na svoj način | po svoje |
| na telefon poklicati | k telefonu koga poklicati |
| na temo | o temi |
| na vidiku je | bliža se, kot se zdi, zdi se, da ... |
| na zaključku | na koncu, na kraju |
| na zalogi imeti | v zalogi imeti |
| nadaljni | nadaljnji |
| nadsvetloba (iz nem. Oberlicht) | svetlobnik (okno) |
| nahajati se (nahaja se) (iz nem. befindet sich) | biti (je) |
| nalimek | nalepka |
| nanešen | nanesen |
| Napetost postaja manjša. | Napetost se manjša. Napetost pojema. |
| napram | nasproti, proti, v primerjavi z/s |
| napravati: Vaščani so napravili steze do … | Vaščani so naredili steze do … |
| nazivna mera | imenska mera |
| ne odgovarja (mi ni všeč) | ne ustreza (ustrezati) |
| nebi (rekel) | ne bi (nikalnica je ločena, razen v npr. nočem, nisem, nimam) |
| nedolgo tega | nedolgo od tega |
| negativni znesek: – 100 EUR | –100 EUR POJASNILO: Pri navedbi negativnega zneska pišemo minus stično. |
| nehati s čim | nehati kaj/nehati delati |
| nehati z delom | nehati kaj/nehati delati |
| nek | neki, določeni, izbrani, poljubni |
| nekako v tem smislu | tako |
| neprofitno stanovanje | nepridobitno stanovanje |
| nerjaveče jeklo | nerjavno jeklo |
| nesigurnost | negotovost |
| nesreča na delu | nesreča pri delu |
| ni izgledov | možnosti |
| nisem gotov | prepričan |
| nivo | stopnja, višina, gladina |
| njegov (npr. objavi poročilo NJEGOVE raziskave) | objavi poročilo svoje raziskave |
| nočna mora | prava mora |
| normalnost | pravilnost, naravnost, navadnost |
| novelirati | spremeniti ali dopolniti kaj, npr zakon |
| noviteta | novost |
| nudi izobrazbo | izobraževati |
| nuditi kakovostno blago | ponujati kakovostno blago |
| nuditi raznovrstne usluge | ponujati raznovrstne storitve |
| nuditi veliko izbiro blaga | imeti veliko izbiro blaga |
| obeležiti | zaznamovati, označiti |
| obenem | hkrati |
| obr/min ali obr./min. | vrt./min ali r/min POJASNILO: vrt. (okrajšava za vrtljaje) - ni enota v merskem sistemu |
| Obraba orodja nastane ... | Orodje se obrabi. |
| obrat (stroj) | vrtljaj |
| obratno | narobe, nasprotno |
| obstojajo | obstajajo, so |
| od časa do časa | občasno |
| od kje | od kod |
| od malih nog | od mladih nog |
| odbojkaš | odbojkar |
| odbojkašica | odbojkarica |
| odgovarjajoč | ustrezen |
| odgovarjati (npr. blago) | ustrezati |
| odnosno | oziroma |
| odpadek | ostanek (če je še uporaben; če pa ni je: izmeček) |
| odpiralni čas | delovni čas, odprto od ... do ... (za trgovine); primerjaj: čas poslovanja (za podjetja); čas obratovanja (za proizvodne tovarne), Dosegljivi od ... do (telefonske storitve, servis) |
| odporen na toploto | odporen proti toploti |
| odražati | odsevati |
| odrediti | določiti |
| odstotek: DDV 20% | DDV 20 % (Znak za odstotek (%) je nestičen.) |
| odtujiti : odstraniti |
Račun je bil odstranjen iz dokumentacije. Odtujiti pomeni v pravnem jeziku
prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti npr. Po njegovi smrti je bil del njegovega premoženja odtujen; Odtujite je v nem. "entfremden", odstraniti pa entwenden |
| odvijati (se) | potekati, teči |
| offside, ofsajd | prehitek |
| ognjevaren | varen pred ognjem |
| ognjevzdržen | odporen proti ognju |
| ognjezavirajoča | odporna proti ognju |
| ohišje | okrov |
| okovja | okovje (edn.) |
| Okrogli oklepaj |
Okrogli oklepaj pišemo:
pri vrinjenih stavkih, za dodatno razlaganje pojmov, v napotilih na Uradni list, za enote členitve členov, če so v besedilu oštevilčene ali označene s črkami, za napotila na opombe, npr. (*) ( ), za označevanje spremembe števila ali spola, npr. država(-e) članica(-e) je (so), pripravek(-vki), misel(-sli). |
| omarast | omaren |
| opcija | izbira, možnost |
| operacionalizacija | natančnejša izdelava, izpeljava načrta |
| Opis izpeljave enačbe porasta tlaka | POJASNILO: Ogibamo se vsakršnega jezikovnega zapletanja, zlasti večnadstropnih odvisnih stavkov in večnadstropnih rodilnikov. V primeru je pisec uporabil kar štirinadstropni rodilnik. |
| orientacija | usmeritev, naravnanost, odločitev |
| orodja | orodje (edn., sr. spol) |
| ostali | drugi, preostali |
| oziroma: | ali, in, torej, pravzaprav: |
| označiti | zaznamovati |
| p.p. 111 | (p. p. = poštni predal) POJASNILO: p. p. se piše s presledkom, sicer pomeni pp. tudi lat.per procura = po pooblastilu |
| panel | panelna plošča (v lesni industriji), POJASNILO: panel je električni del električne ali elektronske naprave, ki ima eno čelno ploščo |
| papirnat | papiren |
| pavperizacija | obubožanje, osiromašenje |
| pet metrov | 5 m POJASNILO: V znanstvenem in strokovnem tisku navajamo številsko vrednost veličine s številko, enoto pa s simbolom |
| Plače v podjetju danes oziroma v torek. | Plače v podjetju ... danes ali v torek. |
| plastičen | plasten |
| pnevmatično kladivo (dvigalo, kovičenje, …) | pnevmatsko kladivo (dvigalo, kovičenje) ampak: pnevmatski zakoni (ker zadeva panogo) |
| po celovitem pristopu k urejanju | po celovitem urejanju |
| podpis (na koncu pisma): Marjan Vzorec /n direktor /n (podpis) | pravilno je: (podpis) /n Marjan Vzorec /n direktor; ali: (podpis) /n direktor /n Marjan Vzorec |
| podpisovanje: mag. Renato Porento univ.dipl.inž.str. /n Vodja tehničnega oddelka | Mag. Renato Porento, univ. dipl. inž. str. /n vodja tehničnega oddelka ali Vodja tehničnega oddelka /n mag. Renato Porento, univ. dipl. inž. str. |
| podvržen | izpostavljen vplivom, zavezan (carini), nagnjen (k bolezni); podvržen skrhanju (otopitvi) = se hitro skrha (otopi); |
| pogojevati | zahtevati, terjati, narekovati, dovoljevati... |
| pogoji | razmere (če nanje ne moremo vplivati, sicer pa pogoje izpolnjujemo ali pa tudi ne) |
| pokazatelj | kazalnik, kazalec |
| pokrivati področje | zajeti, obsegati, vsebovati |
| polagati račune | račune dajemo, jih predlagamo, obračunavamo, odgovarjamo za kaj |
| polagati: položiti izpit | delati/opravljati izpit; |
| polarizacija | povzročitev dveh polov, nastanek nasprotujočih si mnenj |
| polarnost | odsev (dveh polov) |
| policaj | policist |
| polmer | radij |
| polna črta | nepretrgana črta |
| položiti orožje | predati se, npr. vojaki so se dali razorožiti |
| pop corn | pokovka, npr koruzna |
| popolen | popoln |
| poprečen | povprečen |
| porazdelitev hitrosti (iz nem. Geschwindigkeitsverteilung) | porazdelitev hitrostnega polja ali: hitrostni profil POJASNILO: Hitrosti ne moremo porazdeliti, kot to lahko naredimo z maso, energijo in nabojem. |
| porazdelitev temperature (iz nem. Temperaturverteilung) | porazdelitev temperaturnega polja ali: temperaturni profil POJASNILO: Temperature ne moremo porazdeliti, kot to lahko naredimo z maso, energijo in nabojem. |
| poskus: Poskus je bil narejen tako, ... | Poskus poteka tako, ... |
| Posledica tega je, da se pojavi ... (iz nem.: die Folge davon ist). | Zaradi tega se pojavi ... POJASNILO: Čeprav je izumetničen nemški slog pri mnogih še v časteh kot znamenje posebne inženirske modrosti, se nekateri bojijo slovenskih besed »zaradi« in »zato«. Ali je že kdo slišal kmeta pripovedovati, da je imelo mokro seno za posledico crknjenega konja? |
| poslužimo se kladiva (iz nem.: sich bedienen) | uporabimo kladivo, vzamemo kladivo |
| potegniti (ta) kratko | biti prikrajšan |
| potrebno je (razmisliti, nabaviti ...) | treba je (razmisliti, nabaviti ...) |
| povdariti | poudariti |
| povezljivost | povezanost |
| povorka | sprevod, obhod |
| pravtako | prav tako |
| pred dvemi leti in pol | pred dvema letoma in pol |
| pred samo zoro | tik pred zoro |
| predpostavka | danost, določenost (gre za izhodišče ne glede na resničnost), domneva, hipoteza |
| predpostavljati | domnevati, meniti |
| predpreiskava | začetna, uvodna preiskava , tako tudi: predoblikovati = uvodno preoblikovanje, predsegrevanje = začetno segrevanje, predkovanje = uvodno kovanje ali kovanje na grobo; |
| predstavljati | pomeniti, biti |
| preiti pod | prevzeti |
| preko | (več kot), prek |
| prekomeren | prevelik, čezmeren |
| prepreka | ovira |
| prepričati v kaj | prepričati o čem |
| preslikati | upodobili |
| press center | tiskovno središče |
| pretvoriti | spremeniti |
| preučiti | »preštudirati« predpisano literaturo |
| prevera | preveritev |
| pri polni zavesti | pri jasni zavesti |
| pričakovana vrednost (iz nem.: Erwartungswert) | povprečje, povprečna vrednost |
| Pride do pojava … | se pokaže, nastane |
| pridobivati na pomenu | pridobivati pomen |
| prilika | priložnost |
| Priloga : navodila | Priloga: navodila (odvečnih presledkov zaradi lepšega videza opustimo). |
| primer | Reši vsaj tri primere računov po zgledu, ki je zapisan v učbeniku. |
| primitiven | prvoten, preprost, enostaven; zaostal, duhovno omejen |
| prinešen | prinesen (od krajše oblike 3.os. mn. : prinesejo |
| prioriteta | prednost, prvenstvo, prednostna pravica |
| prisostvovati | udeležiti se, biti zraven, navzoč (za osebe!) |
| Prisotni : | Prisotni: POJASNILO: Presledka v slovenščini ne pišemo. To velja tudi za tretji primer: |
| prisotnost | navzočnost (velja samo za osebe). Človeški dejavnik je udeležen (ne: prisoten |
| pristopiti | lotiti se, začeti (z delom); pristop - način, začetek, lotevanje, prijem, obravnava, postopek, ravnanje, reševanje, metoda ipd. |
| priti nazaj | vrniti se |
| priti: priti do spoznanja | spoznati, priti do cilja, osvojiti/doseči cilj ipd. |
| problem | vprašanje, naloga, sporna zadeva, težava |
| problem »nastopi« (nem.: auftreten ) | problem nastane, se pokaže |
| produkcija | proizvodnja, pridobivanje, izdelovanje, pridelovanje |
| produkt | proizvod, sicer je treba ločiti med industrijskimi proizvodi in kmetijskimi pridelki |
| proforma fakture: brez originalne proforma fakture št. | brez originalnega predračuna št. |
| projekt | zasnova, načrt, osnutek, namera, zamisel |
| proučiti | obravnavati, rešiti |
| prvo kar | najprej |
| puck, pak (pri hokeju) | plošček |
| rabiti | potrebovati |
| rabiti: potrebovati | Preprosto pravilo: Rabimo, kar imamo, potrebujemo pa, česar še nimamo. |
| radikalizirati | narediti, da postane kaj (bolj) korenito, temeljito, odločno, pomembno |
| rang | položaj, stopnja, mesto |
| razdeljevanje »se vrši« ... | razdeljevanje poteka, razdeljujejo |
| razmak | razmik |
| raznorazni | razni |
| razperiti | razpreti, razpirati, razprtje, razpiralne klešče (zapirati, žagin list zapira, ker ni razprt) (Glej še Veliki nem. slo. slovar, Debenjak, DZS l993 : schränken = razpreti) |
| razpoložljiv | na voljo |
| razrez | razžagovanje |
| razrezan element (z nožem), sicer | razžagan element (z žagalnim strojem) |
| razrezane plošče, razrezan les | rezan les, rezane plošče POJASNILO: ker režemo z nožem |
| reakcija | odziv, odgovor |
| recimo bobu bob | povejmo naravnost, povejmo odkrito, povejmo tako, kot je v resnici, imenovati stvari s pravim imenom, brez olepševanja kaj povedati |
| regija | območje, pokrajina, ozemlje |
| relacija | razmerje, razdalja, proga |
| rent-a-car [rentakar] | avtomobil, izposojevalnica avtomobilov |
| repasaž | popravo/dodatno tekmovanje za uvrstitev v finale |
| reprezentativen | ugleden, izbran, predstavljajoč, zastopajoč |
| repro material | reprodukcijski material |
| rezalen: rezalna čeljust, rezalno orodje | rezilen: npr. rezilna čeljust, rezilno orodje POJASNILO: ki se nanaša na rezanje, ki ima rezilo, ki reže, kadar ima rezila ali reže; primerjaj: rezalen, rezan. Tako tudi: rezilna glava (tudi rezalna glava), rezalni mlin, rezilni pestič ali rezilna plošča (patrica pri rezanju), rezilna pila, rezilna ploskev, rezilni rob (ostrina na rezilu), rezilni stol (rezilnica), rezilni sveder, rezilna štanca, rezilni utop, rezilni valj (les), rezilno vreteno |
| rezan furnir | rezani furnir |
| rezilen: rezilna sila | rezalen: rezalna sila POJASNILO: kadar je namenjeno za rezanje |
| rezkar | rezkar je orodje, ne pa stroj |
| rezkarjih, poravnalkah, brusilkah | rezalnih, poravnalnih, brusilnih strojih |
| Rezultat predstavlja dokaz, da … (iz nem.: darstellen, beweisen) | Rezultat dokazuje … |
| rjavi medved (Ursus arctos) | rjavi medved (Ursus arctos) POJASNILO: S poševno pisavo pišemo besede ali besedne zveze v tujem jeziku (Länder, carte blanche, latinska imena rastlin in živali), pri čemer so izvzeta tuja imena in priimki, imena organizacij, krajev, ladij ... S poševno pisavo zapisujemo izvirne naslove publikacij, ki niso prevedene. Naslovi aktov sekundarne zakonodaje se prevedejo.) S poševno pisavo se vedno piše tudi polni naziv Uradni list Evropske unije. |
| rokovanje | ravnanje, delo, strega ... |
| rokovanje (s strojem) | delo s strojem, pri stroju |
| s polno močjo | z vso močjo |
| s polno paro | z vso paro |
| s polno pravico | s popolno pravico |
|
s pomočjo: s pomočjo orodja; s pomočjo kladiva (iz nem.: "Mit Hilfe von ...) |
z orodjem, s kladivom |
| s tem | tako |
| s/z : iz |
Predlog "iz" izraža nasprotno dejanje od predloga v: Spraviti kaj v žep. Vzeti kaj iz žepa;
Predlog s stoji pred nezvenečimi glasovi: Ta SuHi ŠkaFeC PuŠČa -npr. s torbo; Predlog s/z izraža nasprotje predlogu na: na mizi - z mize, na solati -s solate; Predlog z stoji pred zvenečimi glasovi: z avtom, z Micko, z Jelko; pravilna raba več predlogov: Zdravnika je obiskal s hčerko in z ženo. - Zadovoljen je bil z uro, radiem, s televizijo, telefonom in z instrumentom. |
| šamrola, šaumrola | smetanov zvitek |
| šank | točilna miza |
| šansa | možnost |
| šansa | možnost, priložnost, upanje |
| šarm | mikavnost, očarljivost, prikupnost, privlačnost |
| se nahaja | je. Krava je na travi. |
| se ne izplača | ni vredno, nima smisla ... |
| se sestoji | sestoji |
| selektirati | selekcionirati |
| selotejp | lepilni trak, samolepilni trak |
| sentimentalnost | čustvenost, mehkobnost, osladnost |
| sestav : sestava | sestav pomeni sistem, sestava pa struktura |
| set | garnitura, komplet, servis (posoda) |
| set |v tenisu| | niz |
| sigurno | zanesljivo, prav gotovo, zagotovo |
| sigurnost | gotovost, nedvomnost, prepričanost, samozavestnost, odločnost, varnost |
| Simetrijska ravnina ima temperaturo T 0 . | Temperatura snovi ob simetrijski ravnini je T0. POJASNILO: Pri izražanju je treba paziti, da ne mešamo matematičnih pojmov s fizikalnimi, kajti to utegne zbujati posmeh. |
| širom | široko po |
| širom Slovenije | širom po Sloveniji |
| širom sveta | po vsem svetu |
| situacija | položaj, stanje, razmere, okoliščine |
| skladati | ujemati |
| skobeljnica : skobeljnik | skobeljnica je miza : skobeljnik je stroj |
| sledeča; sledeči | tale, naslednja; naslednji |
| slediti | spremljati, delati po, iti za, se ravnati, se prilagajati, |
| slej ko prej | vedno |
| slej ko prej, prejkoslej | prej ali slej POJANSLILO: prej ali slej pomeni, če ne zdaj, pa pozneje; če ne danes, pa jutri |
| šlic | razporek |
| slično | podobno |
| sličnost | podobnost |
| slika: analizirati pokrajinske slike | podoba: analizirati pokrajinske podobe |
| slišati na radiu | slišati je v radiu |
| slogan | geslo, (jedrnato) sporočilo |
| slojnat les | vezan les, lameliran les |
| slučaj | naključje |
| slučaj je hotel, da ... | pripetilo se je, zgodilo se je, primerilo se je, naneslo je |
| slučajnostno | naključno |
| služiti (za) | rabiti (za) |
| smatrati | meniti, šteti za, imeti za |
| smatrati | obravnavati, meniti, misliti |
| smatrati | misliti, meniti, soditi, domnevati |
| smisel za čas | občutek za čas |
| smisel za lepoto | čut za lepoto, dar za lepoto |
| smotreno | smotrno |
| snack bar | okrepčevalnica |
| snajperist | ostrostrelec |
| so me zadolžili | sem prevzel nalogo, sem zavezan |
| socializacija | podružbljanje, usklajevati s socialnimi normami/običaji |
| socialno zdravstvo | socialnozdravstven |
| software, softver | programska oprema |
| solidarnost | vzajemnost, čut za skupnost |
| solucija | izhod, rešitev, ureditev |
| sonarodnjak | rojak |
| soočiti se | znajti se (pred problemom), spoprijeti se z njim... |
| specializiran biti | obvladati, dobro se spoznati na |
| specialnost | posebnost |
| sponzor | pokrovitelj, podpornik, darovalec, dobrotnik |
| Šport oziroma alpinizem mu veliko pomeni. | Šport, pravzaprav alpinizem, mu veliko pomeni. |
| spray, sprej | pršilo |
| sprovesti | opraviti, uresničiti |
| sprovocirati | izzvati, spodbuditi |
| sredina (npr. akademska) | okolje |
| standard | merilo, enotna mera, navodilo, življenjska raven |
| stati pred izbiro | izbrati je treba |
| steak, stejk | zrezek |
| štednja | varčevanje |
| stekleni papir | stekelni papir |
| Števila | Do tisoč pišemo števke skupaj (647), nad tisoč (3 455) pa jih ločimo z stičnim presledkom (Ctrl + Shift + Space). Vejice dosledno pišemo pred decimalnimi števili (in ne pike, kakor je to v angleški predlogi)! |
| številčenje poglavij: 1.1. ali 1.1.1. | 1.1 ali 1.1.1 POJASNILO: Za zadnjo številko pike ne pišemo! |
| stimulacija | spodbuda, nagrada |
| stopiti dol iz avtobusa | izstopiti |
| stopiti dol iz vlaka | izstopiti |
| štrajk | stavka |
| striptease/striptiz | slačenje, ples s slačenjem |
| struktura | sestava, sklad, ureditev, notranja zgradba, organizacija |
| substitut | nadomestilo |
| suma | vsota |
| summit/sumit | konferenca, sestanek voditeljev držav |
| surf deska | jadralna deska |
| Svet je na SVOJEM srečanju | svet je na srečanju > (Ne prevzeti dobesedno iz angl. "At ITS meeting... the Council ...") |
| tabela | preglednica |
| tako, da ali: …, tako da (vejica za ali pred tako) |
(1) Govoril je tako, da so ga vsi razumeli.
POJASNILO: (kako?) … tako, da … način dejanja (2) Debata o tem perečem vprašanju je trajala več ur, tako da nismo obravnavali vseh točk. POJASNILO: (posledica) … , tako da … stanje ali rezultat |
| takoimenovan | tako imenovan |
| tapison | tapisom |
| team, tim | skupina, moštvo |
| teater | gledališče |
| tehničen : tehniški | Tehničen uporabljamo, kadar zadeva tehniko: tehnični izdelki, tehnični izum, tehnični napredek, tehnična pomoč, tehnično sodelovanje, tehnična servisna služba. Tehniški uporabljamo, kadar zadeva stroko: tehniška šola, tehniški slovar |
| tekom leta | v letu |
| tekom treh ur | v treh urah |
| tepih | preproga |
| termodinamski: termodinamska vrednost | termodinamična vrednost |
| tesnenje | tesnjenje (tesn-i-ti: i pred končnico -ti se spremeni v -j-; tako še: zvonjenje, govorjenje, zastekljen itd.; izjemi :življenje, trpljenje) |
| text, tekst | besedilo |
| težka bolezen | huda bolezen, nevarna bolezen, smrtna bolezen |
| težka nesreča | huda nesreča, velika nesreča, grozna nesreča, nepopisna nesreča |
| težka ovira | huda ovira, nevarna ovira, neodpravljiva ovira |
| thriller, triler | grozljivka, srhljivka |
| tim | team |
| to nima smisla | je brez pomena, ni pametno |
| to se izplača | prinaša koristi |
| točen : natančen | Točen uporabljamo za označitev časa, za ostalo pa natančen: Primera: Ura je točno dvanajst. Natančno na tem mestu se je zgodila nezgoda. |
| točno | natančno (če ne gre za čas) |
| toleranca | strpnost |
| tračna brusilka | tračni brusilni stroj |
| trda kovina | karbidna trdina (vidia wie Diamant) |
| trend | gibanje, razvoj, silnica, smer, težnja |
| tretma | obravnavanje, ravnanje, obdelava, zdravljenje |
| trošiti | porabljati, uporabljati, kupovati, zapravljati, razsipati |
| Trpnik: Po telefonu ne bo posredovanih nobenih informacij. | Po telefonu ne bodo posredovane nobene informacije. |
| Trpnik: Predloži se jih Komisiji. | Predložijo se Komisiji. |
| Trpnik: Sklepi se morajo izvesti. | Sklepe je treba izvesti. |
| Trpnik: Ukrepov se ne sme izvesti. | Ukrepi se ne smejo izvesti. |
| tržna komunikacija | tržno-komunikacijski |
| tvoriti | nastajati, so-nastajati |
| upravljalec | upravljavec |
| Ura | Uro zapišemo ali „do 12.00“ ali „do 12. ure“. |
| uravnovesitev | uravnovešenost |
| usluga | storitev (v pomenu: delo) |
| V = 300 Vmax | Vmax = 300 V POJASNILO: za potencialno razliko, V (ležeče), v voltih, V |
| v 60. letih : | pri 60 letih je bil... |
| v času (dopusta, obiska ...) | med (dopustom, obiskom) |
| v času od ... do ... | od .. , do .... |
| V času vladanja | med vladavino |
| v dobri meri | dodobra, precej |
| v doglednem času | kmalu, skoraj |
| v določenem smislu | po svoje |
| v izmeri 2 ha | velik 2 ha |
| v jesenskem času | jeseni |
| v kolikor | če |
| v kolikšni meri | koliko |
| v manjši meri | manj |
| v najširšem smislu besede | v najširšem pomenu besede |
| v odvisnosti | odvisno (od) |
| V ospredje je stopila teorija … | uveljavila se je |
| v poletnem času | poleti |
| v premajhni meri | premalo, ne dovolj, nezadostno |
| v pretežni meri | večinoma, precej |
| V prilogi vam prilagamo: | Prilagamo: |
| v sebe | vase |
| v slučaju dežja | če bo dež; če bo deževalo |
| v slučaju slabega vremena | ob slabem vremenu |
| v slučaju, da ... | če |
| v smislu člena 4 | v skladu s členom 4 |
| v smislu državne pogodbe | kot določa državna pogodba |
| v spomladanskem času | spomladi |
| v svrho | zaradi |
| v taki meri | tako |
| v večji meri | bolj |
| V vednost: Generalni direktor | V vednost: generalnemu direktorju |
| v veliki meri | veliko, zelo, močno |
| v zimskem času | pozimi |
| vaše znanje (tvoje ...) | svoje znanje (svoje znanje) |
| važen | pomemben |
| večji izplen | večja dobit |
| večnadstropni rodilniki: | enačba za porast tlaka |
| Veliko dreves so bila uničena zaradi v brazilskih gozdovih. | Veliko dreves je bilo uničenih zaradi v brazilskih gozdovih. POJASNILO: izraža veliko količino ali mero (glej SSKJ) |
| vidia (widia) | karbidna trdina (ne: trda kovina) |
| vikanje: (1) Zahvaljujemo se in Vas lepo pozdravljamo. (2) Gospa Tavčar, boste mi lahko danes poslala potrdilo? | Zahvaljujemo se in vas lepo pozdravljamo. POJASNILO: vas se piše majhno, če je pismo naslovljeno na organizacijo. (2) Gospa Tavčar, boste mi lahko danes poslali potrdilo? POJASNILO: V slovenščini vikamo v moškem spolu tudi ženske. |
| višek | presežek |
| visok jubilej | izreden, pomemben, enkraten |
| visok obisk | odličen, imeniten obisk |
| visoko kakovosten | visokokakovosten |
| visoko nasičen | visokonasičen |
| visoko radioaktiven | visokoradioaktiven |
| vitoperjenje | veženje |
| Vklopite svoj računalnik. ali: Vklopite vaš računalnik. (iz angl.: Turn on your computer.) | Vklopite računalnik. POJASNILO: Svoj je tu odveč, uporabnik dela običajno samo na enem računalniku. |
| vlagoodporna | odporna proti vlagi |
| vodorazredčljive | razredčljive v vodi |
| vodotesen | neprepusten, nepremočljiv |
| vodotesna | neprepustna za vodo |
| vodotopen | topljiv v vodi |
| volilec | volivec POJASNILO: Kadar je pred glagolsko pripono -l- ali -lj-, pišemo -vec: volivec, razstavljavec, pripravljavec, upravljavec (tako imenovano pravilo „v – l – v“) |
| volumen | prostornina |
| vršiti (se) | potekati |
| vskladiti | uskladiti |
| vsled | zaradi |
| vstopiti na stranska vrata | vstopiti pri stranskih vratih |
| vzhodno-evropski | vzhodnoevropski (če je lahko vmes veznik "in", pišemo z vezajem (vzgojno-izobraževalni)). |
| z : Z | zahod z malo začetnico je nebesna stran, Zahod: z veliko začetnico pa geopolitični pojem |
| z ozirom na | glede na |
| z ozirom na odgovornost | v zvezi z odgovornostjo |
| za nje | zanje |
| za njegovo delo | za svoje delo POJASNILO: lastno, ne tuje delo |
| za povedati | povedati |
| za razliko | drugače, različno od, sicer |
| za sebe | zase |
| za vsak slučaj | za vsak primer |
| zadolženi | zavezani; z nalogo, da |
| zadolžitev | zavezanost, naloga |
| zadovoljiti zahtevam | zahteve |
| žag | enkratni poteg žaginega lista |
| žaga | je lahko: žagalni stroj, žagalnik, žagarski obrat ali žagin list |
| žagalni les | žagan les (obdelava lesa z žagalnim strojem, žagalnikom) |
| Zahvaljujemo se in Vas lepo pozdravljamo. (Prejemnik: Carinski urad Ljubljana) | Glede na to, da je dopis naslovljen na državni organ in ne na eno osebo, vikanje ni primerno. |
| zaključiti | skleniti, končati (npr. šolanje) |
| zaključki | sklepi |
| zaključni | končni |
| zamik (časovni) | zamuda |
| zaslediti | opaziti |
| zaželjen (npr. zaželjena vrednost tlaka) | zaželen: zaželena vrednost tlaka |
| žebelj zabijemo s pomočjo kladiva | žebelj zabijemo s kladivom |
| želen (npr. želena vrednost tlaka) | zaželen: zaželena vrednost tlaka |
| željen | želen |
| zgled | zgledoval se je po …; več primerov nalog je rešil po zgledu, objavljenem v članku |
| zgoščenka, plošček (iz angl. puck) | če gre za glasbo: plošča; v računalništvu: cede, cedejka, disk cederom, cederomski, CD-ROM |
| življenski | življenjski |
| zmagati koga | premagati koga |
| žmigavec | utripalka, smernik, smerni kazalec |
| zmnožek | produkt |
| znak | znamenje |
| znanja | znanje |
| znanstveno raziskovalen | znanstvenoraziskovalen |
| zona/cona | območje, pas, ozemlje |
| zunanje trgovinski | zunanjetrgovinski |